Lift-vremenar-ji

Sedaj, ko živim v sedmem nadstropju ene izmed moščanskih stolpnic, imam to možnost, da uporabljam dvigalo. Tega v kosezah ni. Ker je za dvigalo bojda potrebno minimalno pet nadstropij. Pa ni problema, do četrtega peš je res najmanjši problem.

Kar je drugače je v bistvu to, da se na stopnišču ponavadi s sosedi le pozdravimo, včasih s tistimi, ki se bolje razumemo oziroma poznamo, kakšno rečemo.

Pri dvigalih pa je situacija malo drugačna. V tem tednu bivanja v Mostah, mi je skoraj vsakič, ko je bil kdo z mano v dvigalu omenil vreme. Vsi govorijo samo še o vremenu. “Danes imamo pa kilavo vreme”, “danes je pa vroče”, “U matr, tale poletje pa kar traaaja in traaaja…”

Ponavadi se nasmehnem in odgovorim: “Ja, pa je res”! Potlej običajno pogledam koliko nadstropij me še čaka. Za tem pa se začnem spraševati, če slučajno moji vremenarski sogovorniki pričakujejo kaj več od mene. Morda trenutno temperaturo v Novi Gorici? Običajno, ko začnem razmišljati o takih stvareh dobim tak neumen pogled.

“zadrega” ni najbolj primerna beseda, je pa prva ki pade na pamet.

Na to pa kaže več indicov. Prvi je slika v ogledalu, ki je običajno v večini dvigal, drugi pa je mrki pogled vremenarskega sogovornika, češ kako neolikan sem, ker nič o tem ne vem.

Pa načeloma nimam nič proti pogovorom. Lahko bi skoraj rekel, da sem sicer čisto normalen in komunikativen človek. Če je tema zabavna v pogovoru prav uživam. Ampak včasih rad uživam tudi v čisti tišini, sploh če ni sogovornika, ki bi ga poznal, ali s katerim se imam namen pogovarjati.

Tišina je dandanašnji premalo cenjena vrednota. Vsak bi rad povedal čim več v čim krajšem času. Problem zna biti to, da imamo dnevno neomejeno število besed na voljo. Moje mnenje je, da če bi to omejili - sploh pri ženskah, in sploh pri starejših ženskah - da bi ljudje veliko bolj razmišljali kaj govorijo in kdaj govorijo in komu to govorijo. Jaz pa bi užival v tišini.

Samo pomislite, koliko manj neumnih stvari bi slišali na dan. Vsak bi desetkrat premislil, če je vredno, preden bi bleknil. Jaz namreč to že delam, ampak se tudi včasih ne morem zadržati. To bi bili šele lepi časi. Jaz pa bi užival v tišini. Zato, da bi dobil nek kontrast vsemu temu hrupu.

No, vsaj v dvigalu si tega želim. Ko stopim ven sem sicer čisto normalen in komunikativen človek.

Smeh je pol…

Tajnica…

Direktor se vrne z Japonske. Tam so mu podarili umetno tajnico.

Takoj jo je moral razkazati svojemu namestniku:

“Poglej Franc, je naravnost čudovita. Pritisneš na levo bradavico - začne tipkati,

pritisneš na desno - piše stenogram, če pritisneš na popek, se loti računalnika …

pa še za poseksati je izvrstna.”

Franc: ”A res?! A mi jo posodiš?”

Direktor: ”Izvoli!”

Franc pobaše tajnico in šiba na stranišče. Čez nekaj minut zatuli kot zverina.

Direktor se udari po glavi: ”Uh, jebem ti, pozabil sem mu povedati, da ima v riti šilček!”

Maroški metin čaj

Čaj v Maroku ne pomeni samo sredstva za potešitev žeje. Pravzaprav žeje zaradi intenzivnosti okusa sploh ne poteši, vendar predstavlja pitje čaja pomemben obred druženja, prav tako pa tudi prijetno osveži. Ravno zato je Maroko tudi en največjih uvoznikov čaja na svetu.

Kljub temu, da je originalen način priprave tega čaja dokaj zamuden (maročani pustijo vodo vreti precej časa, kar je glede na kakovost njihove vode nujno) in je takšen čaj kalorična bomba, si ga lahko sami veliko enostavneje pripravite doma kot osvežilen napitek – in predvsem – z veliko manj sladkorja (maročani naj bi uporabili 5 čajnih žličk sladkorja za vsako žlico čaja, oziroma kakšne 3 kocke sladkorja na kozarec).

Vse kar potrebujete je

voda
zeleni čaj (v lističih, prahu ali filter vrečki)
malo sladkorja in
par vejic sveže mete.

Vodo segrevajte do vrelišča. Ko zavre, odstavite in dajte namakat zeleni čaj. Medtem v skodelico ali kozarec postavite meto, ki ste jo prej dodobra oprali, ter dodajte poljubno količino sladkorja, nato pa to prelijte z zelenim čajem (precejenim). Če imate zeleni čaj v filter vrečki, lahko vse skupaj hkrati prelijete, vendar ne pozabite odstraniti filter vrečke po 3h minutah. Meto lahko pustite v skodelici tudi med pitjem.

V Maroku sicer dobite v kozarcu natlačen cel šop metinih vejic, ki včasih že onemogočajo samo pitje, ampak doma bo zadostovala tudi manjša količina.